Zakaj je pomembno, da z branjem naglas začnemo že pri dojenčkih, čeprav nas še ne razumejo? Kako, kdaj in kaj brati - preberite si strokovne napotke!

Jacob obožuje knjige. Njegova mamica to ve, ker začne kar kriliti z rokami od veselja vsak večer, ko zagleda mamico s knjigo.
Njegova najljubša stran v knjigi Goodnight Moon je tista, kjer krava preskakuje luno. Vsakič ko zagleda to knjigo, zacvili od veselja in začne stegovati roke po njej. Ko mu jo mamica prebere, mu pusti, da kartonko zagrabi in jo takoj nese v usta.

Jacob je star šele 6 mesecev, vendar vse kaže, da bo odrasel v navdušenega bralca.

Zakaj brati že dojenčku?

Mogoče se sprašujete, kakšne so prednosti branja dojenčku, ki seveda še ne razume vašega početja in tudi vzrokov zanj ne. Vendar pa ne boste čakali, da vas bo vaš otrok razumel, preden se boste začeli pogovarjati z njim, kajne? Prav tako ne boste odlašali s petjem, dokler otrok ne bo znal peti, in tudi igrače mu boste verjetno pokazali prej, kot pa bo znal mahati z ropotuljico.

Glasno branje dojenčku je čudovit način preživljanja skupnih trenutkov in aktivnost, v kateri bosta oba z otrokom uživala več let. Poleg tega pa je tudi pomembna oblika stimulacije.

Pomembne prednosti glasnega branja za otroke:

• naučijo se veščin komunikacije;
• na zabaven način spoznajo številke, črke, barve, oblike;
• učijo se poslušati, izboljšujejo spomin in nadgrajujejo besedišče;
• spoznavajo svet okrog sebe.

Sliši se neverjetno, vendar otroci v prvem letu spoznajo vse zvoke, ki jih potrebujejo za pogovor v maternem jeziku. Z vsako knjigo, ki jo boste prebrali otroku, boste dolgoročno bogatili otrokov besedni zaklad.


Pri branju naglas uporabljate različne zvoke in tone glasu, ki spodbujajo otrokov socialni in čustveni razvoj. Z branjem se otrok tudi nauči opazovati, pokazati, dotakniti nečesa in odgovarjati na vprašanja, vse to pa izjemno koristi razvoju miselnih sposobnosti. S posnemanjem glasom, prepoznavanjem slik in spoznavanjem besed pa otrok razvija tudi jezikovne sposobnosti.

Verjetno najpomembnejši razlog za branje naglas skupaj z dojenčkom pa je vzpostavljanje povezave med temu, kar ima dojenček najrajši (vaš glas in vašo bližino) in knjigami. S tem, ko nekaj časa redno namenjate branju knjig, pa dojenčku date tudi vedeti, da je branje pomembna sposobnost, ki se jo je vredno naučiti.
Če dojenčkom in malčkom knjige berete pogosto, z navdušenjem in v tesnem stiku z njimi, potem otroci knjige začnejo povezovati s srečo in kaj hitro se lahko zgodi, da bo mali bralec odrasel v pravega knjižnega molja. :)

Različne stopnje za različne starosti

Dojenčki še ne razumejo, kaj pomenijo slike v knjigi, vendar pa se lahko že osredotočijo nanje. Še posebej jih pritegnejo obrazi, žive barve in vzorci kontrastnih barv. Če berete knjigo z otroškimi pesmicami, pa lahko s petjem in rimami otroka zabavate in tudi pomirite.

Med 4. in 6. mesecem večina dojenčkom pokaže prvo zanimanje za knjige, saj jih začnejo grabiti, držati, gristi in metati na tla. Za najmlajše so primerne predvsem kartonke ali knjige iz blaga z živimi barvami in enostavnimi rimami ali ponavljajočim se besedilom.

Med 6. in 12. mesecem otroci začenjajo razumeti, da slike predstavljajo predmete. Mogoče bodo celo pokazali, katere slike, strani ali zgodbe so jim najbolj všeč. V tem obdobju se otrok že začne odzivati na branje, stegovati roke proti knjigi in se oglašati, okrog prvega rojstnega dneva pa bo z vašo pomočjo verjetno že začel obračati strani, kazal na določene predmete na sliki in ponavljal vaše zvoke.

Kdaj in kaj brati?

Odlična novica: za glasno branje ne potrebujete nobene opreme ali posebnih sposobnosti, samo sebe, dojenčka in nekaj knjig. Dovolj je, da dojenčku na glas berete le nekaj minut, pomembno pa je, da to počnete čim pogosteje. Nikar ne skrbite, če ne boste dokončali cele knjige, temveč se osredotočite na tiste strani, ki so vama z dojenčkom najbolj všeč.

Poskušajte brati vsak dan ob približno istem času, npr. pred spanjem. Tako se bosta z dojenčkom lahko še malce pocrkljala in hkrati vzpostavila tudi večerno rutino, saj bo dojenček začel povezovati knjigo in spanje.

Berete pa lahko seveda tudi kadarkoli čez dan - najbolje takrat, ko je dojenček sit, previt in buden. Knjige vam lahko pridejo prav tudi za krajšanje časa izven doma, zato le spravite kakšno v previjalno torbo - še kako prav vam bo prišla med čakanjem npr. pri zdravniku.

Še nekaj dodatnih nasvetov za branje:
- Če dojenček med branjem sedi v vašem naročju, se bo počutil varno, toplo in povezan z vami.
- Berite doživeto in ustrezno spreminjajte ton glasu za različne zvoke in junake.
- Ni vam treba samo slediti besedilu. Občasno se tudi ustavite ter pokomentirajte npr. sliko (Kje je mucka? Ha, tukaj je! Kako je lepa!). Otrok se mogoče še ne bo mogel odzvati, vendar pa mu s tem polagate temelje za naslednje obdobje.
- Pojte mu pesmice, spuščajte smešne glasove ali pa dojenčka pozibavajte na kolenih ter mu tako pokažite, da je branje zabavno.
- Otroci obožujejo ponavljanje, iz katerega se lahko tudi precej naučijo. Nič zato, če boste kar naprej brali iste knjige.
- Ko bo otrok malce starejši, ga spodbujajte, naj se knjig (plastičnih, tistih iz blaga ali kartonk) tudi dotakne. Ne spodbujajte grizenja knjig, vendar pa se otrok s tem, ko da knjigo usta, nauči tudi to, da knjige niso užitne.

Kaj brati?

ds

Strokovnjaki napovedujejo tesen preplet digitalnega in fizičnega okolja. Oglejte si tudi video!

Podjetje Fisher Price s svojimi igračami že 85 let stimulira razvoj otrok. Ugotavljajo, da se svet zelo hitro spreminja in da je napredek tehnologije v zadnjih petih letih vplival tudi na življenje otrok.
Poskušali so si predstavljati, kako bo zgledala prihodnost otrok čez 10 let, za navdih pa jim je bila kar brezmejna otroška domišljija. Nekateri od izdelkov, ki jih napovedujejo v naslednjem desetletju, bodo vsak trenutek postali resničnost, drugi pa mogoče nikdar.

V sodelovanju s podjetjem Continuum, ki se ukvarja z inovacijami in dizjanom, so si skušali zamisliti prihodnost, kjer starši s tehnologijo poskušajo vzgojiti čim bolj srečnega in zadovoljnega otroka.
Kakšne značilnosti pa sploh ima srečen otrok? Skupaj s futuristi, razvijalci izdelkov, tehnologi in pedagogi so skušali ugotoviti, kakšne prednosti bi imelo personalizirano učenje, zgoden razvoj in povezave med starši in otroki, zanimalo pa so jih tudi SOCIETAL izzivi, ki čakajo družine v prihodnosti.

Kakšna bo torej prihodnost? Strokovnjaki pravijo, da bo tehnologija srčna, starši bodo pa dobili več kot dobrodošlo pomoč pri vzgoji.


V prihodnosti se bodo fizično elementi v različnih okoljih povsem prepletali z napredno tehnologijo. S tem, ko bodo otroci rasli, se bo ustrezno spreminjala tudi sama izkušnja pri uporabi določenega orodja.

DREVO SPOMINOV
Služilo bo kot dinamični meter za velikost otroka, hkrati pa bo shranjevalo tudi spomine in sposobnosti (socialno-čustvene, kognitivne in fizične), značilne za določeno razvojno stopnjo. Drevo spominov se bo prilagajalo uporabnikovim potrebam, hkrati pa bo sestavni del domačega okolja.


PERSONALIZIRAN ODZIV
Okna bodo zaznala stvari zunaj doma in tako postala platna s čarobnimi in dinamičnimi podobami, ki bodo prilagojene določenemu otroku in njegovi razvojni stopnji, da se bo iz teh lahko kar največ naučil iz tega, kar vidi, saj bo to obogateno in bo prizor lahko zaznal z različnimi čuti.

OKNO V SVET
S tem, ko se bo okolje zunaj spreminjalo, se bodo istočasno in ustrezno spreminjale tudi podobe na oknu. Taka poučna obogatena resničnost bo rasla skupaj z otrokom.


SRČNA TEHNOLOGIJA
Izdelki s skoraj neopazno vgrajeno umetno inteligenco se povsem prilagodijo človeškim potrebam. Pojavili se bodo tudi novi odzivni materiali, obetajo pa se tudi številni načini, kako se bo tehnologija prilagodila človeškim izrazom.

DIGITALNI GUGALNIK
Ko bo dojenček spal, bo gugalnik v stanju pripravljenosti. Ko se bo dojenček zbudil, da bo gugalnik nad njim projeciral različne lebdeče elemente, ki se bodo prilagodili njegovemu razpoloženju. Toplina doma pa se bo odsevala tudi v prijetnih materialih, kot sta les in filc.


DOMIŠLJIJA NIMA MEJA
Medtem ko se bodo otroci igrali z igračami, se bo njihovo digitalno okolje vsakič znova spremenilo in se prilagodilo njihovim naravnim vzorcem igre. Digitalna okolja bodo lahko povsem domišljijska ali pa podobna igri v resničnem svetu. Otroku bo digitalno okolje vsakič ponudilo novo in ustrezno zahtevno izkušnjo igre, ki jo bo upravljal samo otrok.

KO DOMIŠLJIJA OŽIVI
Živobarvni prizori kažejo, kako večplastna je lahko igra. Liki, ki jih je ustvaril otrok, so sestavljeni iz različnih elementov in tvorijo zabavno digitalno okolje, ki je vedno živo in se prilagaja otrokovi domišljiji.


BREZ MEJA
Tesen preplet fizičnega in digitalnega sveta bo vplival tudi na igro, učenje in razvoj. Predmeti bodo uporabni vsakič znova na drugačen način.

DIGITALNA HOJICA
Digitalni elementi bodo spodbujali telesni razvoj. Otrok bo s hojico poskral digitalne številke, ki se bodo potem spremenile v čudovite svetlobne mehurčke. Cilj takega prepleta digitalne in fizične izkušnje bo npr. spodbujanje motoričnih spretnosti.


Vsakdanji predmeti bodo prikazovali uporabne podatke in bodo tako družinam v prihodnosti v veliko pomoč. Digitalni predmeti jim bodo tako pomagali razumeti zakaj, kaj in kako se je nek razvojni mejnik zgodil.

DIGITALNA VARUŠKA
Okrogla digitalna varuška ne bo samo beležila spalnih navad družinskih članov, temveč bo tudi prikazala, zakaj se je kateri od otrok zbudil in kaj potrebuje. Varuška bo zbudila tistega od staršev, ki bo manj trdno spal. Varuško bo mogoče upravljati samo s premikom roke.

Povzeto po: http://www.fisher-price.com/resources/images/FOP/FisherPrice_ThinkingBehindTheVision.pdf